HUBERT ANKERST

Boleče je odjeknila vest, da se je nenadoma končala življenjska pot člana našega društva g. Hubert Ankerst. Kljub visoki starosti je bila vest tako ne pričakovana, da smo ji sprva komaj verjeli. Posloviti smo se morali od človek, ki nam je leta, celo desetletje, stal ob strani kot nepogrešljiv član in dober prijatelj. Naše poznanstvo se je pričelo nekako pred 12. leti, ko smo ustanavljali Društvo maratoncev in pohodnikov. Takrat so iskali nekoga, ki bi nam pomagal premagati jezikovne pregrade s prijatelji maratonci iz Češke in Nemčije, ki so prihajali na naš maraton v Logarsko dolino.
Prvo poznanstvo je preraslo v dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje. Gospod Hubert Ankerst nas je od takrat naprej spremljal na dolgih potovanjih v Nemčijo, Švico in na Češko. Čas je na takšnih potovanjih res hitro mineval, saj je poznal večino krajev kamor smo potovali in nam je dal, veliko koristnih podatkov o krajih skozi katere smo potovali. Seveda je bil tudi hudomušen in je velikokrat povedal kaj prijetnega, da nas je spravi v dobro voljo.
Kot član našega društva je aktivno sodeloval pri delu v društvu. S svojimi številnimi predlogi je popestril naše delo. Sprejemal vso pošto, ki je prihajala iz tujine, jo prevajal za naše potrebe in pripravljal odgovore na vprašanja, ki so na jih zastavljali prijatelji, maratonci iz tujine. Bil je dosleden in zelo vesten. Napak pri njegovem delu ni bilo.
Posebej nas je presenečal njegov neverjeten spomin za dogodke in kraje. Gospod Hubert pa je bil tudi zelo aktiven pohodnik. Redno se je udeleževal pohoda v Logarsko dolino, na maratonih v tujini pa je vedno opravil z najkrajšo razdaljo. Sam je dejal, da mu je sodelovanje z nami zelo popestrilo njegovo življenje. Najraje pa je potoval z nami na Češko, v svojo rodno Prago o kateri je vedel skoraj vse kar je bilo pomembnega. Ravno zaradi njega so lahko spletle tako pristne in prijateljske vezi z maratonci iz Češke.

Res neverjetno hitro je minilo teh 12. let našega druženja.
Lani, ko smo ga obiskali ob njegovem visokem jubileju, je bil zelo vesel našega obiska. Z velikim optimizmom se je oziral naprej in se veseli ponovnih srečanj z našimi maratonov v tujini. Tudi letos je bil z nami na Češkem. Tako kot po navadi je opravil najkrajši pohod in je kar žarel od zadovoljstva, da mu je uspel pohod. Zavedamo se, da bo zelo težko zapolniti vrzel, ki ob odhodu gospoda Huberta nastaja v našem društvu. Poslovili smo se od člana našega društva, ki je bi bil mnogim tudi iskren prijatelj. V naših srcih pa še bo naprej živel takšen kot je bil.
Hvala ti Hubert.

Zapisal: mag.Odon Simonič

  Celje18.8.2006