Prvi Novoletni dan in druščina tekačev se že pripravlja pri Gasilskem domu v Pečovniku na tradicionalni tek na Tolsti vrh. To je 835m visoki vrh nad smučiščem Celjske koče.
Vreme je letošnje leto ravno pravšnje za najbolj zagrizene tekače, dež. Bo pač še enkrat mokro v copatih in še kje si rečemo in si nadenemo še zadnje kose oblačil. Zlatko, Milan, Peter, Zdravko in moja malenkost smo se tako podali v strmino. Najprej po asfaltu čez Vipoto, potem pa v celi sneg prepojen od dežja. Noge so hitro začutile ledeno vodo, ki je prešla skozi vrhnji del obuvala.
|
|
|
|
Peter, ki je lani le za malenkost zaostal za magično mejo 20 minut na tekmovanju "Vzpona na Grmado", med tekom verjetno bolj v šali pove, da bo letošnje leto končal z tekmovalnimi nastopi. Ja veliko je ovir v življenju, ki se nam zde nepremagljive, vendar ko jih premagamo kaj hitro pozabimo na napore in naj velja, da se zarečenega kruha največ poje, tudi v tem primeru. Zlatko, kateremu je poškodba v lanskem letu preprečila tekmovalne nastope pa je že med elito, vsaj kar se vzponov na Grmado tiče. Vsak, ki se je že kdaj povzpel na ta kamniti hrib ve, kako dober je čas 19:17. Tudi danes je odlično pripravljen. Milan vsakoletni udeleženec najdaljše tekaške prireditve v Sloveniji pa kot običajno skromen in tih in seveda hiter. Zmaga na 75 km preizkušnji v Logarsko dolino bo za vselej zapisana pri njegovem imenu.
Moker sneg, ki ga je proti vrhu vedno več nas tako zaposli, da nam pot kar prehitro mine in že smo pri zgornjem delu smučišča na Celjski koči. Vlečnica ne obratuje in tudi smučarjev ni, le pridni delavci na smučišču vse pripravljajo za boljše vremenske pogoje. Zadnji del strmine nam pobere še zadnje dele svežine.
Na vrhu se skupinica zopet sestavlja. Zadnji del strmine je malo raztegnil naše vrste. In na vrhu... Ja objamemo se in Zlatko nameni nekaj besed Milanu in njegovi hčeri Alji. Lansko leto je bilo zanjo težko leto. V zadnjih dveh letih je bila med najboljšimi tekačicami na krajši razdalji tradicionalnega 75km teka v Logarsko dolino, potem pa huda prometna nesreča in življenje dobilo novo podobo. Tekaške telesne napore, so zamenjali napori za življenje, za brezhibno telo, za drugačne etapne cilje. Študentka Alja: "Želimo ti, da bi v tem letu, ki prihaja, zopet obula tekaške copate in se nam pridružila," so bile Zlatkotove besede...
Spust v dolino je bil pravo doživetje. Mehek sneg se je vdiral pod nogami in blažil tekaške obremenitve nog. Bilo je kot bi drseli po dolgem melišču. Res lepo in nepozabno.
Jože
|
|
|
